Multipla skleroza – avtoimunska bolezen osrednjega živčevja

Bolezen, ki nastane zaradi napada imunskega sistema na mielinske ovojnice živčnih vlaken v osrednjem živčevju, kar lahko povzroči različne težave, se imenuje multipla skleroza. Na spletni strani therapia-dom.si lahko bolje spoznajte multipla sklerozo. Gre za kronično nevrološko bolezen, ki se običajno kaže z obdobji simptomov, ki se izmenjujejo s fazami, ko se simptomi umirijo. Prizadeti so lahko možgani, hrbtenjača in vidni živec.

Kompleksen preplet genetskih in okoljskih dejavnikov

Multipla skleroza je avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, ki lahko prizadene možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Pojavlja se izmenično s fazami mirovanja in je eden najpogostejših vzrokov za invalidnost pri mlajših odraslih. Pogostost bolezni je odvisna od številnih dejavnikov, kot so starost, spol in geografska lokacija. Trenutno ni znanega zdravila za zdravljenje same bolezni, zato se zdravijo le njeni simptomi. Vzrok za nastanek bolezni ni povsem jasen, vendar strokovnjaki menijo, da gre za kompleksen preplet dednih in okoljskih dejavnikov.

Ti dejavniki vplivajo na imunski sistem in spodbudijo tvorbo protiteles, ki napadajo mielinske ovojnice živčnih vlaken, kar vodi v poškodbe osrednjega živčevja. Nekateri dejavniki tveganja za razvoj bolezni so povezani z dednostjo, določenimi virusnimi okužbami v zgodnjem otroštvu, pomanjkanjem vitamina D, ženskim spolom ter vnetnimi črevesnimi in ščitničnimi boleznimi. Multipla skleroza ni dedna bolezen, vendar pa se lahko genetska predispozicija podeduje, kar poveča tveganje za njen razvoj.

Simptomi in intervali pojavljanja bolezni

Multipla skleroza je nepredvidljiva bolezen, saj se prvi simptomi lahko pojavijo nenadoma in brez opozorila. Na začetku so lahko simptomi splošni in težko jih je povezati z boleznijo. Multipla skleroza nima specifičnih simptomov, saj so ti odvisni od tega, kje so mielinske ovojnice poškodovane. Poleg tega se simptomi lahko pojavijo le za kratek čas, nakar bolezen za nekaj časa izzveni, nato pa se lahko spet vrne z vsemi ali novimi simptomi.

Bolezen multipla skleroza se lahko pojavi v različnih intervalih, bodisi na vsakih nekaj mesecev ali celo let. Simptomi bolezni so raznoliki in odvisni od tega, kateri del osrednjega živčevja je prizadet. Med simptomi lahko naštejemo utrujenost, občutek šibkosti, slabost, bruhanje, motnje vida, bolečine v očeh, težave z ravnotežjem, vrtoglavico, mravljinčenje, bolečine po različnih delih telesa, tresenje, mišične krče, epileptične napade, motnje spomina in koncentracije, težave z govorom ali požiranjem, šibkost zgornjih ali spodnjih udov, težave pri odvajanju, spolne težave, težave z motoriko in s hojo.

Multipla skleroza

Simptomi in diagnostika multipla skleroze

Pri osebah, ki trpijo za multipla sklerozo, zdravniki najprej preverijo simptome, kot so tresenje rok, težave z ravnotežjem in koordinacijo gibov, manjša mišična moč, neustrezni refleksi, slabši vid, občutljivost za dražljaje, vnetje očesnega živca, pareza udov, spastičnost, senzorične motnje, utrujenost in bolečina ter motnje mokrenja in spolne funkcije. Vendar sami klinični znaki niso dovolj za diagnozo, saj so potrebne tudi dodatne preiskave.

Za postavitev diagnoze so potrebne različne preiskave, vključno z nevrološkim pregledom in slikovnimi preiskavami, kot je magnetna resonanca, ki lahko prikaže prisotnost lezij ali poškodb v možganih. Poleg tega so lahko potrebne tudi druge preiskave, kot je ultrazvok vratnih in možganskih ven, krvna slika ter lumbalna punkcija, ki omogoča pregledovanje možganske tekočine za odkrivanje vnetnega procesa. Takoj po postavitvi diagnoze je treba začeti zdravljenje z zdravili, ki lahko upočasnijo potek bolezni, zato je pomembno, da se bolezen diagnosticira čim prej.

Različne oblike multiple skleroze in njihove značilnosti

Multipla skleroza se pri posameznikih lahko razvije na različne načine, zato prepoznamo štiri različne oblike bolezni. Benigna oblika je taka, da ne povzroča simptomov ali so simptomi zelo redki. Pri recidivno remitentni obliki se po zagonih bolezni pojavijo daljša obdobja mirovanja, med katerimi se stanje ne slabša, vendar lahko sčasoma napreduje v sekundarno progresivno obliko. Sekundarno progresivna oblika se lahko razvije iz recidivno remitentne oblike in med zagoni pride do daljših obdobij mirovanja, v katerih bolezen napreduje. Primarno progresivna oblika je najmanj pogosta in se od drugih oblik razlikuje v tem, da ni zagonov in mirovanj, temveč se stanje nenehno poslabšuje.

Zdravljenje multiple skleroze: terapije za lajšanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja

Zdravljenje multiple skleroze je usmerjeno predvsem v lajšanje simptomov in upočasnjevanje poteka bolezni ter obsega različna zdravila in terapije, kot so delovna terapija, električna stimulacija živcev in fizioterapija. Terapija mora biti vseživljenjska, nadzorovana, celovita, multidisciplinarna, redna in individualno prilagojena. Po bolezni je treba poskrbeti za čim bolj celovito okrevanje s pomočjo zdravil, različnih terapij, psihološke rehabilitacije, primernih diet, motivacije za okrevanje ter fizioterapije, ki pomaga pri izboljševanju telesne drže, izboljšanju ravnotežja in koordinacije gibov, preprečevanju spastičnosti, krepitvi mišic ter ohranjanju samostojnosti. Za rehabilitacijo po bolezni skrbijo različni strokovnjaki in izkušeni posamezniki, kot so zdravniki, nevrologi, psihologi, logopedi in drugo zdravstveno osebje.