Ustni prevajalec ali Tolmač je , ki ga marsikdaj potrebujemo na konferencah, kjer so prisotni govorci, ki prihajajo iz različnih konce sveta in tako govorijo različne jezike. Brez tolmačenja bi bilo delo in pogovor zelo moten in bi lahko pripeljal do različnih nesporazumov.

Teorija tolmačenje razlaga kot proces posredovanja govorjenega ali znakovnega jezika med govorci različnih jezikov. Je nujno potrebno za povezovanje ljudi različnih kultur in jezikov, da si lahko ti izmenjajo znanje, informacije in poglede na svet.

Na voljo je več vrst tolmačenja. Najbolj razširjeni vrsti sta simultano ali istočasno in konsekutivno ali konferenčno tolmačenje. Pri prvem tolmač prenese sporočilo v ciljni jezik tako hitro, kolikor ga utegne oblikovati iz izhodiščnega jezika, medtem ko govorec naprej govori. Prevajalec se nahaja v kabini, prevod pa je slušatelju posredovan prek slušalke. Za tovrstno tolmačenje sta po navadi potrebna vsaj dva tolmača, ki se izmenjujeta na vsakih 15 minut. Konsekutivno tolmačenje je tolmačenje, pri katerem si tolmač v času govorca zapisuje njegov govor in njegov prevod poda med odmorom govorca. Pri tem mora biti tolmač zelo hiter, prilagodljiv in natančen. Zelo pogosto se uporablja tudi šepetalna metoda. Pri tem tolmač sedi neposredno ob slušatelju in mu govorčeve podane vsebine prevaja neposredno v uho. Najpogosteje se uporablja na sestankih, predavanjih in različnih seminarjih. In nazadnje naj omenimo še znakovno tolmačenje. Uporablja se na različnih dogodkih, na katerih je potrebno prevajanje gluhonemim ljudem. V teh primerih se tolmač nahaja nekje na vidnem mestu, tako, da ga lahko vsi slušatelji vidijo in razberejo njegovo znakovno govorico.